Johann Gottlieb Fichte

Johann Gottlieb Fichte, nemški filozof, * 19. maj 1762, Rammenau, Saška, Nemčija, † 27. januar 1814, Berlin, Nemčija. Fichteja prištevamo med najvidnejše predstavnike nemškega idealizma generacije v obdobju med Kantom in Heglom.

Njegova prva dela so nastala pod močnim vplivom Kanta, vendar je že v zgodnjem prvencu »''Osnove celotnega vedoslovja''« (1794) začrtal lastno linijo filozofskega razvoja transcedentalnega idealizma, v katerem se oddalji od nekaterih pomanjkljivosti Kantove filozofije, predvsem kar zadeva odpravo stvari na sebi. V središče svojega filozofskega sistema, ki ga imenuje vedoslovje (nem. ''Wissenschaftslehre, die'') postavi Jaz (nem. ''das Ich''), ki je mišljen v ne-empiričnem smislu neomejenega absoluta. ''Jaz'' si za svojo omejitev nasproti sebi postavi ''ne-Jaz'', kot vse kar ni ''Jaz''. V tem oziru je končni individualni jaz vedno tudi umno bitje, ki skozi samozavedanje postavlja nasproti sebi ''ne-Jaz'', ki ga v končni instanci doume in zatorej tudi obvlada, kar utrjuje njegovo svobodo. Fichtejeva dialektika na koncu poseže v etiko medsebojnih odnosov: spoznanje enega individua o drugem razume kot pogojenega s tem, da ga ta drugi individuum obravnava kot svobodnega.

V zgodovini filozofije je Fichteju pogosto pripadala zgodovinska vloga vmesnega filozofa nemške meščanske filozofije med Kantom in Heglom, zato je bila njegova filozofija interpretirana preko širše interpretacije nemškega idealizma. Pogosto so njegovemu subjektivnemu idealizmu očitali misticizem, spekulativnost in protislovnost. Ob boku z njegovimi filozofskimi spisi so imeli velik vpliv na nemško nacionalno gibanje »''Govori nemškemu narodu''« (1808), medtem ko so dela, ki so aplicirala njegovo vedoslovje na etiko, politiko, ekonomijo in pravo, imela manjši vpliv na sodobnike.

Proučevanje njegove filozofije se je ponovno uveljavilo šele od kritične izdaje njegovih del, ki so pod okriljem Bavarske akademije znanosti izhajale od leta 1964 dalje.. V Wikipediji